English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > o agenciji > novice
O agenciji

Arhiv novic za zadnjih 6 mesecev

28. marec 2020

Puščavski prah nad Slovenijo

Oblak puščavskega prahu tudi 28. 3. vztraja nad jugovzhodno in srednjo Evropo.

V petek, 27. 3., so bile marsikje izmerjene najvišje ravni delcev PM10 v zadnjih dvajsetih letih. Izmerjena dnevna vrednost delcev PM10 v Ljubljani je znašala 217 mikrogramov/m3, v Mariboru in Zagorju pa so najvišje izmerjene urne ravni celo presegale 400 mikrogramov/m3.

29. marca se bo onesnaženost zraka s puščavskim prahom postopno zmanjševala.

Sestava delcev puščavskega peska, ki ga občasno zanese nad kraje, je drugačna od delcev, ki so povišani v zimskem obdobju in so posledica izpustov zaradi ogrevanja in prometa. V saharskem pesku je bistveno manj različnih organskih spojin. Sestavljajo ga predvsem mineralni delci, ki obsegajo okside aluminija, silicija, železa, mangana, kalcija, magnezija, kalija, natrija in titana. Razmerje med temi elementi je odvisno od izvora puščavskega peska. V takšnih obdobjih v padavinah in delcih zaznamo povišane ravni teh elementov in glede na razmerje med temi elementi lahko sklepamo tudi na izvor peska.


Priporočila

Tudi delci puščavskega prahu imajo lahko negativen vpliva na zdravje. V času visoke onesnaženosti priporočamo, da se prebivalci zadržujejo v zaprtih prostorih. Intenzivnejšim fizičnim aktivnostim na prostem naj se še posebej izogibajo odrasli in otroci z boleznimi pljuč, odrasli z boleznimi srca in starejši. Tudi ostali naj intenzivne fizične aktivnosti na prostem zmanjšajo.

20. marec 2020

ARSO spremlja podnebne spremembe in izdeluje orodja za lažje soočanje z njimi

Svetovni dan voda (22. 3.) in svetovni meteorološki dan (23. 3.)

Vsako leto 22. marca obeležujemo svetovni dan voda, 23. marca pa svetovni meteorološki dan. Svetovna meteorološka organizacija zadnjih nekaj let ob svetovnem meteorološkem dnevu vsaj posredno izpostavi podnebne spremembe. S tem želi poudariti, da so za človeštvo resen izziv, če že ne grožnja. Letošnja tema svetovnega meteorološkega dne poleg podnebja izpostavlja tudi vodo, kar sovpada s temo svetovnega dneva voda, ki je »voda in podnebne spremembe«.

Podnebne spremembe prinašajo bolj pogosta in izrazita neurja ter bolj pogoste in močne poplave in suše. Spremembe vplivajo tudi na razpoložljivost pitne in sanitarne vode, kar ob vse večjih potrebah in rasti prebivalstva na našem planetu predstavlja resno grožnjo, ki jo moramo ustrezno nasloviti.

Zaščita vodnih virov, pripravljenost na suše, poplave in neurja, ter zmanjševanje škodljivega delovanja voda v spremenjenih podnebnih razmerah so v središču letošnjega svetovnega dneva voda in svetovnega meteorološkega dne.

18. marec 2020

Onesnaženost Blejskega jezera

Stanje jezera je izredno zaskrbljujoče. Podobne vrednosti celotnega fosforja in klorofila kot smo jih izmerili v celotnem vodnem stolpcu februarja smo v procesu sanacije - reoligotrofikacije Blejskega jezera beležili v devetdesetih letih 20. stoletja. Jezero bo potrebovalo več let, da si opomore od takega onesnaženja z organskimi snovmi in hranili. Poslabšanje bo povsem verjetno imelo hujše posledice na blejski turizem, saj je zaradi ponavljajočih »cvetenj« alg in cianobakterij lahko zaporedoma ogroženih več turističnih sezon na Bledu.

12. marec 2020

Oddajanje vlog v času koronavirusa

Prosimo, da vse vloge ali zahteve opravite pisno ali preko telefona

Zaradi zmanjševanja možnosti prenosa koronavirusa, Agencija RS za okolje prosi vse, ki bi radi vložili vlogo ali zahtevo ali kako drugače komunicirali z Agencijo, da to storite pisno, preko elektronske pošte ali telefonske številke Agencije. Hvala za razumevanje!

Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

28. februar 2020

Potresne opazovalnice so zabeležile eksplozijo meteorita

V petek 28. 2. 2020 je ob 10.32 nebo nad delom Slovenije in Hrvaške prečkal meteorit. Ko je zgorel v atmosferi, je za seboj na nebu pustil sled. Prejeli smo poročila občanov, predvsem z območja Črnomlja in Vinice, ki so poročali o zvoku podobnemu grmenju, eksploziji, tresenju oken…, kar bi lahko razložili s tem, da se je meteorit površini Zemlje najverjetneje približal veliko bolj kot drugo kamenje iz vesolja, ki običajno zgori višje v ozračju.

Slika prikazuje zapis dogodka na potresni opazovalnici Črešnjevec (CRES).

Zapis seizmografa na Črešnjevcu ob eksploziji meteorita

26. februar 2020

Postavitev oznake visoke gladine morja v Izoli

28.2.2020 pri Galeriji REX

Oznaka visoke gladine morja v Izoli, je poleg oznak visoke gladine morja na mareografskih postajah v Piranu in Kopru, izrednega pomena za ohranitev zavedanja o možnostih poplav morja, na kar bomo morali biti ob predvidenih podnebnih spremembah in dvigu gladine morja še bolj pozorni.

Z nameščanjem preprostih oznak na objekte sporočamo kakšno moč in dinamiko imajo naše reke, jezera in morje. Sodelovanje lokalne skupnosti pri nameščanju predstavlja vključevanje javnosti v proces odločanja o prihodnji rabi in urejanju prostora.

Agencija Republike Slovenije za okolje, Komisija za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije in Občina Izola v sodelovanju z OŠ Livade, SŠ Izola, Oddelkom za geografijo FHŠ Univerze na Primorskem, Galerijo Rex in drugimi so pripravili dogodek ob postavitvi oznake poplave morja v novembru 2019.

Na prireditvi so bili prisotni generalna direktorica ARSO mag. Lilijana Kozlovič in župan Občine Izola g. Danilo Markočič, ki sta skupaj s predstavniki Komunale Izola in Civilne zaščite Izola pritrdila oznako višine poplave morja, ki je višja od oznake poplave morja iz leta 2008.

Postavitev oznake visoke gladine morja v Izoli Sodelujoči

17. februar 2020

Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji

Poročilo za leto 2018

Rezultati spremljanja vsebnosti onesnaževal v slovenskih vodotokih, jezerih in morju kažejo, da svinec, kadmij, živo srebro in nikelj določajo slabo stanje Meže in njenih pritokov, Bobna, Iščice, Podvina in Žabnika.

Ščavnica, Ledava, Kobiljanski potok, Velika Krka, Meža, Jazbinski potok, Junčarjev potok, Krupa, Podvin, Paka, Temenica, Velenjsko, Gajševsko in Družmirsko jezero so obremenjeni z vsaj enim od posebnih onesnaževal (sulfat, molibden, metolaklor, cink, kobalt, PCB) in dosegajo zmerno ekološko stanje.

Živo srebro in bromirani difeniletri (zaviralci gorenja) pa se prekomerno kopičijo v ribah.

Monitoring je bil izveden tudi na Bistrici, Ljubiji, Hudinji, Podresniku, Markovem izviru – na pritoku Kobilščice in Soči, kjer poteka zajem površinske vode za oskrbo s pitno vodo. Na vseh mestih je voda ustrezne kakovosti.

Živo srebro se sprošča ob gorenju fosilnih goriv, tudi v industriji se uporablja že dolgo, zaradi obstojnosti pa lahko v okolju obstane še tisoče let in se prenaša na velike razdalje z atmosfersko depozicijo. Bromirani difeniletri so se v preteklosti uporabljali kot zaviralci gorenja v plastiki, pohištvu, v električni opremi, elektronskih napravah, v tapetništvu, tekstilni industriji in drugih gospodinjskih izdelkih. V okolje prehajajo že v času proizvodnje in tudi po prenehanju uporabe. Obe snovi v prekomernih koncentracijah v ribah ugotavljajo tudi v drugih evropskih državah, kjer so izvedli monitoring površinskih voda.

Kemijske snovi – onesnaževala, ki jih v vodno okolje vnaša človek s svojimi aktivnostmi - lahko predstavljajo akutno ali kronično strupenost za vodne organizme, se v njih kopičijo in ob uživanju posredno ogrožajo tudi zdravje ljudi. Zato Direktiva o vodah določa strategijo preprečevanja onesnaževanja voda za snovi, ki predstavljajo znatno tveganje za vodno okolje in imajo zato določene dopustne vrednosti - okoljske standarde kakovosti, ki v vodnem okolju varuje najpreprostejše organizme. Če dosežemo varnost za te organizme, bo vodno okolje še toliko bolj varno za ljudi.

13. februar 2020

Elektronske vloge za naravovarstvena soglasja in dovoljenja za pravne osebe

Na ARSO smo si zadal cilj, da bomo strankam kar najbolj poenostavili poslovanje z nami. Zato omogočamo strankam, da na preprost način vložijo vloge neposredno s svojih računalnikov. Za začetek smo pripravili sedem vlog, ki začenjajo svojo operativno pot.

Elektronske vloge za naslednja soglasja in dovoljenja:

- naravovarstveno soglasje in naravovarstveni pogoji,
- dovoljenja za pridobitev dovoljenja za uvoz, izvoz in potrdilo o ponovnem izvozu (CITES),
- dovoljenja za pridobitev EU potrdila za trgovanje z živalmi in rastlinami ter njihovimi deli ali izdelki iz njih,
- dovoljenja za izjemna ravnanja z živalmi zavarovanih vrst,
- dovoljenja za izjemna ravnanja v podzemnih jamah,
- dovoljenja za gojitev živali prostoživečih vrst.

Pripete datoteke

10. februar 2020

Seizmologija v idrijskem Geoparku

UNESCO globalni geopark Idrija je naravni učni poligon, kjer na površini 294 km2 spoznavamo geološke značilnosti, zanimive kraške pojave ter kulturno in tehniško dediščino slikovite idrijske pokrajine.

Med seizmologi je Idrija znana po velikih in še danes vidnih posledicah najmočnejšega znanega potresa na Slovenskem, ki se je zgodil 26. marca 1511 in je imel poleg hudih rušilnih posledic v širšem nadžariščnem območju potresne učinke še v polmeru 750 km.

V sklopu projekta Danube GeoTour je bil s pomočjo evropskih sredstev oblikovan in v oktobru lanskega leta odprt Center za obiskovalce Geoparka Idrija. V Centru je postavljena razstava, oblikovana kot zgodba, ki nas vodi od nastanka našega planeta in izoblikovanja celin, preko prikaza različnih geomorfoloških procesov s slikami, maketami, videi in interaktivnimi poskusi. Prikazuje kamninsko in morfološko pestrost, kateri se prilagajajo vsa živa bitja na Zemlji. Podaja pomembno sporočilo, da se globalni procesi odražajo tudi lokalno.

Del razstave je posvečen seizmologiji, saj ravno na idrijskem območju deluje ena najstarejših slovenskih potresnih opazovalnic. Opazovalnica na Vojskem z mednarodno oznako VOJS, ki je del Državne mreže potresnih opazovalnic, je s kontinuiranim beleženjem nihanja tal pričela leta 1985. Prvotni analogni zapis seizmogramov, ki še vedno deluje, je leta 2004 dopolnil digitalni seizmograf. Ta digitalne podatke pošilja v stvarnem času v središče za obdelavo seizmičnih podatkov na ARSO, kjer se izvaja stalno spremljanje potresne dejavnosti. V okviru skupnega projekta Geoparka Idrija in Urada za seizmologijo iz ARSO smo kot del stalne razstave v Centru za obiskovalce postavili zaslon, ki prikazuje sprotne zapise iz opazovalnice VOJS.

foto

Pripete datoteke

6. februar 2020

Razpis za delovno mesto – okoljski inženir I

Izgradnja informacijskega sistema na področju ohranjanja narave

Agencija Republike Slovenije za okolje objavlja razpis za prijavo na strokovno-tehnično delovno mesto zaradi povečanega obsega dela v Sektorju za okoljske informacije za določen čas, s polnim delovnim časom za obdobje do 30. 12. 2020.

Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami pri vodenju projektov financiranih iz EU sredstev (LIFFE, Kohezija, EGP, ...) in/ali z izkušnjami z vzpostavljanjem informacijskih sistemov.

Rok za prijavo je 21. februar 2020.

31. januar 2020

Meritve kakovosti zraka z nizkocenovnimi merilniki

Agencija Republika Slovenije za okolje (ARSO) in nekatere druge institucije izvajajo meritve kakovosti zunanjega zraka. Meritve, izvedene v sladu z zakonodajo, dajo verodostojne rezultate, v nasprotnem primeru pa so rezultati zavajajoči in neuporabni.

Opažamo, da so na trgu ponudniki meritev zraka z nizkocenovnimi merilniki, ki občinam ponujajo poceni meritve. Takih meritve se ne da vrednotiti s standardi kakovosti. To pomeni, da s podatki meritev ni mogoče določiti, ali onesnaženost zraka presega mejne, opozorilne, kritične in ciljne vrednosti, ki veljajo za kakovost zraka. Naše dosedanje izkušnje kažejo, da pri takih meritvah prihaja do velikih odstopanj od referenčnih vrednosti. Podatki teh meritev so zavajajoči.

Na področju meritev kakovosti zraka velja Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS 55/11, 6/15, 5/17), ki je v skladu z Direktivo 2008/50/ES Evropskega parlamenta in med drugim določa metode in merila za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka.

Pri ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka se za posamezna onesnaževala uporabljajo referenčne merilne metode, ki so opisane v Pravilniku. Lahko se uporabi katero koli drugo metodo, za katero se dokaže, da daje rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim s katero koli od referenčnih metod.

ARSO upravlja z Državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zraka, v kateri vse metode obvladuje v skladu s temi pravili, zato rezultate meritev lahko vrednotimo na standarde kakovosti, ki jih predpisuje Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS 9/11, 8/15 in 66/18).

ARSO omogoča vsem ponudnikom nizkocenovnih merilnikov oziroma meritev z nereferenčnimi metodami, da dokažejo enakovrednost z referenčnimi metodami, tako da se izvedejo vzporedne meritve na merilnem mestu v Državni merilni mreži.

29. januar 2020

Obisk generalnega tajnika Mednarodne zveze za geodezijo in geofiziko

Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko praznuje 25. obletnico sprejema slovenskega nacionalnega komiteja v Mednarodno zvezo za geodezijo in geofiziko (IUGG). Ob tej priložnosti je Agencijo Republike Slovenije za okolje obiskal generalni tajnik IUGG dr. Aleksander Rudloff.

IUGG je mednarodna nevladna organizacija za znanstvene raziskave Zemlje in vseh njenih okolij ter deloma tudi vesolja z uporabo geofizikalnih in geodetskih raziskovalnih metod. Ustanovljena je bila leta 1919 v Bruslju z namenom spodbujati in koordinirati predvsem fizikalno, kemično in matematično raziskovanje Zemlje. To vključuje njeno geometrijsko obliko, notranjo zgradbo, težnostno in magnetno polje, seizmičnost, vulkanizem, hidrološki krog, ledenike, oceane, atmosfero, ionosfero in magnetosfero Zemlje. Dodatno pokriva tudi solarne, lunarne in planetarne raziskave. Ena izmed pomembnih nalog je spodbujanje raziskovanja naravnih pojavov, ki povzročajo naravne nesreče, da bi jih bolje razumeli in blažili njihove posledice. Trenutno je v IUGG 59 držav polnopravnih članic in 13 pridruženih članic.

V mednarodnem in slovenskem združenju deluje osem sekcij, ki pokrivajo naslednja področja:
• sekcija za geodezijo (IAG),
• sekcija za seizmologijo in fiziko notranjosti Zemlje (IASPEI),
• sekcija za vulkanologijo in kemijo notranjosti Zemlje (IAVCEI),
• sekcija za geomagnetizem in aeronomijo (IAGA),
• sekcija za meteorologijo in atmosferske znanosti (IAMAS),
• sekcija za hidrologijo (IAHS),
• sekcija za fizikalno oceanografijo (IAPSO),
• sekcija za kriosfero (IACS).

Predstavniki ARSO delujejo znotraj sekcij IASPEI, IAMAS, IAHS in IAPSO. Tako ohranja ARSO s svojim sodelovanjem v mednarodnem in slovenskem združenju za geodezijo in geofiziko povezanost z raziskovalno in strokovno mednarodno skupnostjo ter sledi raziskovalnim tokovom. Opremljen z najnovejšimi znanji lahko doprinese k razumevanju dogajanja v okolju in pripravi verodostojne podlag za odločitve politike ter celovite ukrepe na področju okolja.

24. januar 2020

Pripravniško delovno mesto - seizmolog

Rok za prijavo: 31. januar 2020.

Agencija Republike Slovenije za okolje objavlja prosto strokovno-tehnično pripravniško delovno mesto za SEIZMOLOGA – pripravnika (m/ž) s polnim delovnim časom, za čas pripravniške dobe osmih mesecev.

Zadnji rok za prijavo je 31. januar 2020.

23. januar 2020

Publikacija Vremenske skrajnosti v Sloveniji v obdobju 1948 – 2018 (III.)

Vremenski dogodki, ki so trajali od 10 dni do nekaj mesecev

Tretji del publikacije Vremenske skrajnosti v Sloveniji v obdobju 1948 – 2018 namenjamo nekaterim najbolj izstopajočim dolgotrajnim obdobjem nenavadnega vremena oziroma nenavadnim podnebnim razmeram dolžine od 10 dni do nekaj mesecev. Takšni dogodki so daljša obdobja obilnih padavin, suše in obdobja prevladujočega toplega ali hladnega vremena.

Slovenija leži v zmernem pasu severne poloble, na stiku različnih geografskih enot – Alp, Jadranskega morja in Panonske nižine. Geografska lega in velika razgibanost površja pri nas in v širši okolici sta vzrok za veliko vremensko in podnebno pestrost.

Pred vami je dopolnitev literature o vremenskih skrajnostih v Sloveniji, publikacija v treh delih, ki skuša posamezne vremenske skrajnosti ali nenavadne podnebne razmere predstaviti čimbolj celovito.

23. januar 2020

Potresi v Sloveniji leta 2019

Opazovalnice državne mreže so leta 2019 zabeležile 2181 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali njeni bližnji okolici (do 50 km od najbližjega slovenskega obmejnega kraja).

Najmočnejši potres, z lokalno magnitudo 3,4, se je zgodil 2. oktobra ob 22.24 ob 0.24 pri Ilirski Bistrici. Po preliminarnih ocenah je potres dosegel intenziteto IV po EMS-98, globina žarišča je bila 20 km. Čutili so ga v območju do 175 km od nadžarišča, do naselja Podgrad v Gornji Radgoni. Opazovalci so poročali o srednje močnem tresenju, žvenketanju stekla in tresenju pohištva. Bobnenje, ki je spremljalo potres, je prebudilo veliko ljudi.

Potersi v Sloveniji leta 2019

Pripete datoteke

21. januar 2020

Nadgradnja vodovodnega sistema B potrebuje presojo vplivov na okolje

Namen izvedbe predhodnega postopka je presoja, ali bo nameravani poseg imel pomembne vplive na okolje ali ne. ARSO je ugotovil, da bo nameravani poseg - Nadgradnja vodovodnega sistema B – imel pomembne vplive ter da je treba zanj izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje (OVS). Z OVS je mogoče izvajalca posega zavezati k izvedbi ukrepov za zmanjšanje vpliva posega na okolje.

1. ARSO je v predhodnem postopku od Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor (ZRSVN), prejel mnenje glede nameravanega posega. ZRSVN je ugotovil, da se nameravani poseg nahaja v območju neposrednega vpliva naslednjih varovanih območij:
- območje neposrednega vpliva na Krajinski park Goričko,
- območje neposrednega vpliva na območja Natura 2000: Goričko in Mura,
- območjih naravnih vrednot: Zaton – mlaka, Ledava, Tišina – mlaka, Pertoča – mokrotni travniki, Curek in Ratkovski potok,
- ekološko pomembno območje Goričko.

ZRSVN je ocenil tudi, da je za posege v vsa zavarovana območja potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. Tudi nosilka posega, Občina Rogaševci, je sama priložila predhodno pridobljena mnenja in naravovarstvena soglasja ZRSVN.

Po pregledu že izdanih naravovarstvenih pogojev in soglasij ter menja ZRSVN pridobljenega v samem postopku, je ARSO ugotovil, da so bili posamezni posegi ocenjeni z oceno C (nebistven vpliv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov). K upoštevanju teh pogojev izvajalca ni mogoče zavezati s sklepom iz predhodnega postopka ampak z OVS.

2. Iz sodbe sodišča Evropske unije v zadevi People Over Wind et Sweetman izhaja, da je treba člen 6(3) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (t. i. Direktiva o habitatih) razlagati tako, da se za ugotovitev, ali je treba pozneje opraviti ustrezno presojo vplivov načrta ali projekta na zadevno območje, v fazi predhodne ocene, torej predhodnega postopka, ne sme upoštevati ukrepov, katerih namen je preprečiti ali zmanjšati škodljive posledice načrta ali projekta na varovano območje, oziroma da bi upoštevanje takih ukrepov že v fazi predhodne ocene, torej predhodnega postopka, lahko ogrozilo polni učinek Direktive o habitatih na splošno in natančneje faze presoje, ker bi ta zadnja faza izgubila namen in ker bi obstajala nevarnost zlorabe te faze presoje, ki pa je bistveno jamstvo, ki ga določa ta direktiva.

ARSO v sklepu o predhodnem postopku nosilke nameravanega posega ne more zavezati k izvedbi dodatnih ukrepov. To zavezanost k izvedbi omilitvenih ukrepov je potrebno doseči tudi zaradi ugotovitev, da gre za ustrezen način, metodo, lokacijo in časovnico izvajanja omilitvenih ukrepov, ki bi zagotavljali, da ne pride do pomembnih vplivov na okolje zaradi izvedbe nameravanega posega. To zavezanost izvedbi ukrepov je mogoče doseči z OVS.

21. januar 2020

Varovanje vodnega vira za Obalo po nesreči vlaka v Dolu pri Hrastovljah

Agencija Republike Slovenije za okolje dobrih šest mesec po nesreči vlaka v Dolu pri Hrastovljah ugotavlja, da je bila pitna voda za obalo glede kerozina ves čas varna. Nadaljnje spremljanje podzemne vode pa ostaja kot varovalka, ki bi ob morebitni zaznavi onesnaženja opozorila, da se sprožijo ukrepi varovanja pitne vode.

K omejevanju širitve onesnaženja s kerozinom in varovanju pred njegovim vplivom je pripomogla:

• hitra reakcija z odstranitvijo onesnaženega materiala v predoru in zavarovanje področja tako, da voda ni pronicala v tla na kraju nesreče,
• nenehno spremljanje kakovosti podzemnih voda na območju, kjer se je po strokovnih ocenah predvidevalo, da je onesnaženje možno,
• nadzor nad vodnjaki, meritve kakovosti vode vrtinah in
• spremljanje kakovosti voda na izviru Rižane. Izvajal ga je Rižanski vodovod po navodilih Zdravstvenega inšpektorata. V primeru onesnaženja bi pravočasno onemogočili dotok vode v vodovodni sistem.

Po dveh mesecih zelo visokih vodostajih v novembru in decembru 2019 smo se na podlagi strokovnih ocen - značilnosti kraškega terena, analize rezultatov monitoringa mineralnih olj v prispevnem zaledju izvira Rižane, analize vodno bilančnih razmer v kraškem zaledju izvira Rižane v obdobju 25. 6. do 31. 12. in analize obnašanje kerozina v okolju - odločili, da spremenimo frekvenco monitoringa. Zaradi nepredvidljivega kraškega podzemlja in varovanja vodnega vira za Obalo ohranjamo monitoring, ki bo temeljil na meteoroloških in hidroloških razmerah.

Pripete datoteke

21. januar 2020

Strokovna preverba ukrepov za varovanje vodnega vira za Obalo

Na Agencij Republike Slovenije za okolje se je sestala koordinacijska skupina, ki je po nesreči vlaka v Dolu pri Hrastovljah usklajevala preprečevalne ukrepe za širitev onesnaženja in ukrepe za varovanje vira pitne vode za Obalo.

Spremljanje kakovosti podzemne vode in vode na izviru Rižane ni pokazalo onesnaženja s kerozinom.

Skupina je po pregledu meteoroloških in hidroloških podatkov ter analiz meritev za to območje dorekla nadaljevanje načina spremljanja kakovosti podzemne vode. Za varovanje vodnega vira za Obalo pa bodo strokovni sodelavci natančneje oblikovali ukrepe, ki bodo tudi v prihodnje zagotavljali varno uporabo vode.

Svoje odločitve, ukrepe in njihovo izvedbo skupina predstavila ta teden.

8. januar 2020

Publikacija Vremenske skrajnosti v Sloveniji v obdobju 1948 – 2018 (II.)

Dogodki, ki so trajali en dan do deset dni

Objavljamo opis vremenskih skrajnostih v Sloveniji, ki so trajali od 24 ur do 10 dni. Sem sodijo obilne padavine, valovi vročine in mraza - kar je praviloma povezano z večjimi vremenskimi sistemi nad Evropo.

Predstavljamo deset dogodkov, ki so izjemni vsaj v statističnem pogledu, lahko pa tudi po posledicah. Pri izbiri dogodkov smo upoštevali časovno in prostorsko enakomerno zastopanost. Dogodki so opisani s stališča vremenskega dogajanja in manj z vidika posledic, zato smo za vedoželjne bralce na koncu publikacije navedli uporabljene in tudi druge vire. Opisani dogodki si sledijo po datumu.

Namen opisa teh vremenskih dogodkov ni opis vseh izrednih vremenskih dogodkov na ozemlju današnje Slovenije v več desetletnem obdobju, temveč prikaz nekakšnega okvira velike vremenske spremenljivosti, ki je značilna za naše kraje.

S podnebnimi spremembami se ta okvir počasi premika proti višjim temperaturam, pri padavinah pa se verjetno širi v območje vse močnejših nalivov (Vertačnik in Bertalanič, 2017; Bertalanič in sod., 2018). Kako človekovi izpusti toplogrednih plinov in onesnaževal ter raba tal vplivajo na točo, viharne vetrove ob nevihtah in nekatere druge kratkotrajne pojave na krajevni ravni pa zaenkrat še ni dobro raziskano.

3. januar 2020

Koncentracije delcev v zraku ob prehodu v leto 2020

Tudi ob prehodu v novo desetletje smo izmerili povišane ravni delcev. Meritve na postajah za kakovost zunanjega zraka so sicer skoraj ves mesec december kazale ugodno sliko. Za dober zrak se moramo zahvaliti ugodim vremenskim razmeram. Imeli smo topel mesec, zadostno prevetrenost in nekaj padavin.

Na silvestrovo pa smo zaznali visoke ravni delcev, h katerim so prispevali tudi ognjemeti. Ob in po prehodu v novo leto vztraja temperaturni obrat, ki onemogoča redčenje onesnaženja.

Podatki so izmerjeni na samodejnih merilnih postajah in so informativni. Na ARSO bomo analizirali tudi elementno sestavo delcev, ki smo jih na filtrih zajeli ob prehodu v novo leto. Analizo rezultatov bomo predstavili po opravljenih kemijskih analizah.

Grafa prikazujeta potek dnevne in urne vrednosti delcev. Rdeča črta označuje dnevno mejno vrednost 50 µg/m3.

dnevna vrednost urna vrednst

24. december 2019

Skupna skrb za Jadransko in Jonsko morje

Projekt HarmoNIA (Harmonizacija in povezovanje za oceno onesnaženja v Jadranskem in Jonskem morju) ponuja več kot 5.600 podatkovnih zbirk o onesnaževalih, najdenih v morski vodi, sedimentih in bioti in informacije o rabi in ranljivosti obalnih območij.

Podatki so osnova za ocene stanja morskega okolja in načrtovanje državnih ukrepov za izboljšanje stanja morij, namenjeni pa so tudi raziskovalnim inštitucijam in vsem, ki se čutijo povezani z morjem. Usklajeno spremljanje onesnaževal v Jadranskem in Jonskem morju pripomore k prepoznavanju kompleksnosti in ranljivost morskega okolja, kar vodi k modrejšim odločitvam za trajnostni razvoj te regije.

foto

Pripete datoteke

20. december 2019

Za Obvoznico Vodice je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje

ARSO je v predhodnem postopku glede načrtovane Obvoznice Vodice odločil, da je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. DARS bo šele v okoljevarstvenem soglasju mogoče zavezati k izvedbi vseh predvidenih zaščitnih in varovalnih ukrepov ob posegu v okolje. S sklepom, izdanim v predhodnem postopku, se tega ne da.

V presoji vplivov na okolje se izvede celovita in natančna analiza ukrepov, s katerimi se lahko preprečijo ali zmanjšajo morebitne posledice nameravanega posega na okolje. Analizira se tudi njihova ustreznost ter izvedljivost. V okoljevarstvenem soglasju pa se določijo pogoji, ki jih nosilec nameravanega posega mora upoštevati, da bi preprečil, zmanjšal ali odstranil škodljive vplive na okolje.

Predvidena obvoznica se nahaja na ranljivem območju, ogroženem zaradi poplav, poseže pa tudi na vodovarstveno območje ter v dva vodotoka in njune brežine. Za nameravani poseg je treba upoštevati določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ki za tovrstne posege zahteva izvedbo presoje vplivov na okolje.

Pripete datoteke

20. december 2019

Napovedovanje višine in smeri valov v Jadranskem morju

Na ARSO smo pripravili prikaz morskega modela, s katerim napovedujemo višine in smeri valov. Napovedi so prilagojene prav za Jadransko morje in so zato - v primerjavi z globalnimi modeli - natančnejše. Obnavljajo se vsako jutro.

Prikaz modela bo v pomoč jadralcem in navdušencem nad drugimi vodnimi športi, službam, ki skrbijo za varovanje obalnega morja, pristaniščem, turističnim delavcem, ribičem …

foto

Povezane strani
Pripete datoteke

19. december 2019

Publikacija Vremenske skrajnosti v Sloveniji v obdobju 1948 – 2018 (I.)

Krajši izstopajoči vremenski dogodki

Na Agenciji Republike Slovenija za okolje smo s pomočjo literature in bogate zbirke meteoroloških podatkov pripravili celovito predstavitev nenavadnih podnebnih razmer.

Namen publikacije ni opis vseh izrednih vremenskih dogodkov na ozemlju današnje Slovenije v večdesetletnem obdobju, temveč prikaz okvira velike vremenske spremenljivosti, ki je značilna za naše kraje.

Prvega od treh delov publikacije o vremenskih skrajnostih v Sloveniji namenjamo desetim izstopajočim vremenskim dogodkom, ki so trajali do 24 ur. Takšni dogodki so na primer hitre temperaturne spremembe, nenavadno topla ali hladna jutra in popoldnevi ter nevihtna neurja.

Slovenija leži v zmernem pasu severne poloble, na stiku Alp, Jadranskega morja in Panonske nižine. Geografska lega in velika razgibanost površja pri nas in v širši okolici sta vzrok za veliko vremensko in podnebno pestrost, ki se odražata tudi v vremenskih ujmah.

Načrtujemo, da bomo do konca leta objavili še drugi in tretji del publikacije z opisi daljših izstopajočih vremenskih dogodkov.

19. december 2019

Poročilo o hidrološkem monitoringu površinskih voda za leto 2018

V letu 2018 ni bilo večjih odstopanj vodnatosti rek od dolgoletnega povprečja 1981 − 2010. Največji pretoki so bili v prvih štirih mesecih leta, ko so se reke večkrat razlile izven svojih strug, polna so bila tudi kraška jezera in polja. Od maja naprej so bili večinoma hidrološko suhi meseci, z izjemo oktobra, ko so reke zadnje dni poplavljale. Najbolj izstopa december, ko so bili pretoki rek v povprečju za več kot polovico manjši od običajnih decembrskih pretokov.

Srednja letna temperatura rek je bila leta 2018 v povprečju za skoraj 1 °C višja od obdobnega povprečja 1981–2010, Blejskega in Bohinjskega jezera pa za okoli 1,4 °C. Morje je bilo toplejše za 1,5 °C. Z izjemo marca je bilo morje v vseh mesecih toplejše kot v primerjalnem obdobju 1981–2010. Najvišje temperature vode so bile izmerjene avgusta.

Srednja letna višina morja 228 cm na mareografski postaji Koper je bila med petimi najvišjimi v celotnem obdobju od leta 1960 dalje. Marca je morje tudi petkrat poplavilo nižje dele obale.

18. december 2019

Prognozirano plimovanje morja v letu 2020

Prognozirano plimovanje morja je napoved višin morske gladine zaradi gravitacijskih vplivov Sonca in Lune. Dejansko gibanje gladine morja se lahko od prognoziranega razlikuje zaradi vpliva vetra, zračnega pritiska in lastnega nihanja Jadranskega morja.

Publikacija ni ustrezna podlaga za navigacijo. Prognozirano plimovanje je izračunano za mareografsko postajo v Kopru in dobro velja za celotno področje slovenskega morja. Izračun Luninih men zagotavlja Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec Univerze v Ljubljani.

Višine morja predstavljajo odmik od dolgoletnega srednjega nivoja morja na mareografski postaji v Kopru, ki za obdobje meritev 1960 - 2018 znaša 218 cm glede na izhodišče vodomerne letve. Primer: pri navedeni višini gladine morja 60 cm znaša dejanska višina gladine morja na mareografski postaji v Kopru (218 cm + 60 cm =) 278 cm.

V publikaciji je uporabljen je srednjeevropski čas. Glede na lokalni poletni čas se času napovedanega plimovanja morja ter času vzhoda in zahoda Sonca v obdobju od zadnje nedelje v marcu do zadnje nedelje v oktobru prišteje ena ura.

12. december 2019

Začasna izjava Svetovne meteorološke organizacije o stanju podnebja leta 2019

Leto 2019 zaključuje desetletje izjemne svetovne vročine, zmanjšanja obsega ledu in rekordnih višin morske gladine. Te spremembe povzročajo toplogredni plini, ki se sproščajo pri človekovi dejavnosti. Povprečne temperature za petletno (2015 – 2019) in desetletno (2010–2019) obdobje so skoraj zagotovo najvišje odkar jih beležimo. 2019 je na poti, da postane drugo ali tretje najtoplejše leto od začetka meritev, poroča Svetovna meteorološka organizacija (SMO).

Začasna izjava SMO o stanju svetovnega podnebja navaja, da je bila povprečna temperatura na
svetovni ravni v letu 2019 (od januarja do oktobra) približno 1,1 stopinje Celzija nad povprečjem
predindustrijske dobe.

Končna izjava o podnebnem stanju s popolnimi podatki za leto 2019 bo objavljena marca 2020.


Dodajamo opis vremenskega dogajanja leta 2019 v Sloveniji.

Vremensko dogajanje v Sloveniji so letos najbolj zaznamovala poletna neurja, junijska vročina in dolgotrajno hladno vreme maja.

Maj je bil edini mesec z izrazito negativnim temperaturnim odklonom povsod po državi, ponekod je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja tudi januar. Ostali meseci, do novembra, so bili nadpovprečno topli: junij je bil ponekod rekordno topel, s temperaturnim odklonom več kot 4 °C.

Najvišja izmerjena temperatura zraka je bila junija 37,4 °C, 27. junija v Idriji, v celot nempoletju pa 37,5 °C 25. julija v Podnanosu.

Kljub obilnim padavinam v posameznih mesecih in območjih poplav večjega obsega ni bilo. Februar je bil zelo namočen zlasti na severozahodu Slovenije, maj skoraj povsod po Sloveniji, julij na območjih s krajevnimi neurji, november pa na alpsko-dinarski pregradi. Junija in julija je večkrat klestila toča (11. junija so posamezna zrna v Beli krajini presegla premer 10 cm), krajevno so bili zelo močni nalivi (npr. 7. julija na Ptuju, kjer je v 25 minutah padlo 49 mm dežja in 24. avgusta na Muti pri Dravogradu, kjer je v 65 minutah padlo 98 mm dežja).

Poletna suša je bila najbolj izrazita na Goriškem, kjer sta bila zlasti junij in avgust podpovprečno namočena.

Letošnje leto je v Sloveniji med najtoplejšimi v merilni zgodovini. Letni odklon temperature zraka na državni ravni bo zelo verjetno med 1,4 °C in 1,7 °C glede na obdobje 1981 - 2010, kar na lestvici najtoplejši let pomeni drugo do četrto mesto. Doslej je bilo najtoplejše leto 2014 z odklonom približno 1,74 °C.

Višina padavin in trajanje sončnega obsevanja pa bosta v okviru običajnih vrednosti.

Če do konca decembra ne bo snežilo, je bilo letošnje leto po nižinah izredno skromno s snegom. V Ljubljani je skupaj zapadlo le 10 cm snega (najmanj po letu 1989), na mariborskem letališču 5 cm (najmanj po letu 1989) in v Dobličah pri Črnomlju 24 cm (najmanj po letu 2008). Nasprotno je bila na najvišjih delih Alp količina snega običajna, čeravno nenavadno razporejena (največ ga je zapadlo maja in novembra).

Povezane strani

10. december 2019

Srečanje upokojenih sodelavk in sodelavcev ARSO

10. decembra 2019 so se srečali upokojeni kolegi in kolegice, nekdanji zaposleni na Agenciji Republike Slovenije za okolje.

Štirideset udeležencev je z udeležbo, obujanjem spominov in prijetnim vzdušjem pokazalo, da ob skrbi za strokovnost in učinkovitost niso pozabili na dobre medsebojne odnose, ki so v pomoč tudi takrat, ko se zdi, da je teža nalog in odgovornosti prevelika.

foto

5. december 2019

Poročilo o kakovosti zraka v Sloveniji za leto 2018

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2018 zaradi vremenskih razmer v povprečju nižja kot leta 2017. Odsotnost dolgotrajnih temperaturnih obratov v zimskem obdobju je omogočala razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10.

Vsota prekoračitev v letu 2018 je na šestih merilnih mestih presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto: Zagorje (55), Ljubljana Center (51), Murska Sobota Cankarjeva (46), Celje Mariborska (45), CE Gaji (43) in Trbovlje (37). V letu 2017 je bilo takih merilnih mest deset. Do večine vseh preseganj je prišlo v zimskih mesecih.

Letna mejna vrednost za delce PM10 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za letno povprečje PM10 znaša 20 µg/m3 in je bilo preseženo skoraj na vseh merilnih mestih po Sloveniji.

Trendi onesnaženosti v obdobju med letoma 2002 in 2018 kažejo, da so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov industrije. Na kmetijsko-podeželskih merilnih mest ni opaznega večjega trenda v zmanjševanju. V tem okolju se za ogrevanje pretežno uporablja lesno biomaso, kar prispeva k večjim izpustom delcev.

Poletje 2018 je bilo med toplejšimi, zato so bile ravni ozona višje, vendar niso dosegle rekordnih vrednosti. Najvišje urne vrednosti so bile izmerjene v Novi Gorici (211 µg/m3), na Otlici (209 µg/m3) in v Kopru (185 µg/m3). Na drugih merilnih mestih ni bilo preseganja opozorilne vrednosti. Alarmne vrednosti (240 µg/m3) niso bile presežene v Sloveniji že več kot deset let. Ciljna vrednost za varovanje zdravja je bila presežena na Primorskem, na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad ter Krvavec. Glede na smernice WHO je bila ta vrednost presežena tudi v Murski Soboti in na merilnem mestu Maribor Vrbanski plato.

Dolgoročna ciljna vrednost za varovanje zdravja je bila presežena na vseh merilnih mestih. Ciljna vrednost za varovanje rastlin (AOT40) je bila v letu 2018 na vseh merilnih mestih višja od vrednosti 18000 µg/m3 · h, ki je sicer določena za petletno povprečje.

Kot zanimivost za leto 2018 lahko omenimo, da so bile izmerjene zelo visoke ravni ozona v severnem delu Evrope. Povprečne letne ravni ozona sicer v zadnjih letih ne kažejo opaznih trendov. Razlike med posameznimi leti so predvsem posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona ugodnejši.

2. december 2019

Stop eroziji tal, zavarujmo našo prihodnost!

5. december - Svetovni dan tal

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je leta 2013 razglasila 5. december za Svetovni dan tal, da bi nas opozorila na izredno pomembnosti tal. Vsako leto FAO s sloganom naslavlja eno od perečih tematik s področja tal. Letošnji slogan se glasi »Stop eroziji tal, zavarujmo našo prihodnost!«.

V Sloveniji na temo letošnjega slogana Slovensko partnerstvo za tla 5. decembra 2019 ob 9.00, na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Hacquetova ulica 17, Ljubljana, organizira srečanje, namenjeno osvetlitvi problematike erozije na kmetijskih zemljiščih.

Tla - zaklad pod našimi nogami - je potrebno varovati in zanj skrbeti. Žal pomembnost in vrednost tal pogosto prezremo in jo podcenjujemo. Vendar pa lahko prav vsak prispeva k zmanjševanju erozije tal in s tem varovanju tal:

- s posaditvijo rastlin (npr. trave, grmičevje, drevesa), ki bodo oblikovala koreninski sistem in s tem zadrževale tla,
- s povečanjem ozaveščenosti javnosti o pomenu varovanja tal,
- zakonodajalci naj trajnostno upravljanje s tlemi vključijo v širši program upravljanja z viri,
- kmetje naj prevzamejo trajnostne prakse upravljanja s tlemi, kot so: pokrovni posevki, kolobarjenje, omejena obdelava tal, vzdrževanje vegetacije površine tal, izgradnja teras ali zaščitnih pasov, ki onemogočajo erozijo,
- znanstveniki naj nadaljujejo z razvijanjem inovativnih rešitev in tehnologij za ocenjevanje, nadzor in preprečevanje erozije tal.

svetovni dan tal

28. november 2019

ARSO po uradni dolžnosti začel predhodni postopek za Kanal C0

ARSO je po uradni dolžnosti začel predhodni postopek za projekt: Izgradnja kanalizacije v okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika ljubljanskega polja. 28. 11. 2019 je pozval Upravno enoto Ljubljana za posredovanje podatkov o tem, koliko gradbenih dovoljenj je bilo izdanih za kanal C0, ali so vključevala tudi izvedbo kinete in ali so bila gradbena dovoljenja izdana na podlagi sklepov ARSO, izdanih v predhodnem postopku.

ARSO je namreč 28. 11. 2019 prejeli zapisnik Inšpektorata za okolje in prostor o inšpekcijskem pregledu, iz katerega je razvidno, da se v okviru gradnje kanala CO vgrajuje kineta, kar ni bilo predmet že izvedenih predhodnih postopkov. Iz zapisnika izhaja tudi, da je bilo za gradnjo kanala C0 izdano gradbeno dovoljenje.

28. november 2019

Sistem EMAS, pot v krožno gospodarstvo

Na Agencij Republike Slovenije za okolje je za podjetja in predstavnike državne uprave potekala delavnica, na kateri je bil predstavljen sistem EMAS. Na usposabljanju so sodelovali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, ARSO, Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, podjetja Gorenje, Oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana, Gospodarske zbornice in Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje.

EMAS - Sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij - je ena izmed vstopnih točk v krožno gospodarstvo, ki ohranjanja gospodarsko konkurenčnost ter kakovost življenja in okolja. Gre za sistem, ki pomaga institucijam do primernejšega ravnanja z okoljem in vključuje obveščanje javnosti o vplivih njihove dejavnosti na okolje.

foto

27. november 2019

Poročilo o visokih vodah in poplavah morja med 12. in 20. novembrom 2019

Od 12. do 18. novembra 2019 je ob sočasnem sovpadanju nizkega zračnega tlaka, visoke astronomske plime in močnega juga na Jadranu morje večkrat poplavilo nižje dele obale na širšem območju. Od 14. do 19. novembra je ob intenzivnih padavinah močno narasla Drava v Avstriji. Njen pretok so močno povečali tudi pritoki v Sloveniji.

Na ARSO smo od 12. do 19. novembra izdal več kot 16 tekstovnih in grafičnih opozoril, v katerih smo opozarjali na poplave, pri katerih je bilo predvideno preseganje oranžnih opozorilnih pretokov.

Oranžna barva opozorila pomeni, da bo vodostaj tako visok, da bodo poplavljeni posamezni objekti in ceste lokalnega ali regionalnega pomena. Hidrološke razmere bodo nevarne. Ogroženo bo zdravje in varnost ljudi ter premoženja.

Opozorila smo posredovali Upravi za zaščito in reševanje Centru za obveščanje, Direkciji za vode in koncesionarjem, Ministrstvu za okolje in Policiji ter objavljena na spletnem portalu ARSO. V preglednicah 3 in 4 v poročilu objavljamo samo opozorila, ki so jim sledili dogodki z večjimi posledicami.

Napovedi razlivanja (rumena opozorilna meja) in poplavljanja (oranžna in rdeča opozorilna meja) voda izdajamo tudi v rednih jutranjih napovedih. 11. novembra ob 8:28 zjutraj smo objavili napoved: »V torek in sredo bo gladina morja ob dnevni plimi močneje povišana. V tem času lahko morje poplavi nižje ležeče dele obale.«

Novembra smo bili soočeni z razlivanjem in poplavljanjem morja, ki še nikoli v zgodovini beleženja gladine morja ni bilo tako pogosto (15 krat v 27 dneh). V poročilu smo opisali izjemen dvig morske gladine in poplavljanja rek v novembru 2019.

21. november 2019

Na predhodnih postopkih prednostna obravnava vlog za kohezijske projekte

Vlada Republike Slovenije je naložila ministrstvom, vključenim v izvajanje evropske kohezijske politike 2014 – 2020 in Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da prednostno obravnavajo vse aktivnosti in ukrepe potrebne za uspešno izvedbo Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike.

Vlada je naložila tudi, da organi prednostno obravnavajo postopke za izdajo dovoljenj in soglasij za projekte, sofinancirane iz evropskih sredstev in pomagajo pospešiti izvajanje evropske kohezijske politike.

Med omenjene postopke sodi tudi t. i. predhodni postopek. ARSO v skladu z navodili Vlade prednostno obravnava vloge s področja ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami in oskrbe prebivalstva s pitno vodo.

19. november 2019

Simulacija pojava vulkanskega pepela in vpliv na zračni promet

Mednarodna vaja, 20. november 2019, med 9. in 17. uro

Agencija Republike Slovenije za okolje in Javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije d. o. o., 20. novembra 2019 med 9. in 17. uro sodelujeta v mednarodni vaji simulacije pojava vulkanskega pepela VOLCEX19. Namen vaje je simulacija vpliva vulkanskega pepela na zračni promet, harmonizacija postopkov vseh vpletenih in ocena krizne koordinacije med državami v Evropi, Severni Afriki in na bližnjem vzhodu.

Vaja VOLCEX19 simulira izbruh ognjenika Vezuv v Italiji in upošteva parametre, zabeležene ob nenadnem izbruhu leta 1944. Vremenski model je povzet po dejanski vremenski situaciji 24. marca 2019 in omogoča spremljanje premikov oblaka vulkanskega pepela glede na vetrove v treh višinskih plasteh evropskega zračnega prostora.

Vulkanski pepel bi po scenariju vaje vplival na zračni promet in delo območnih centrov kontrol zračnega prometa v 51. državah. Neposredno bi posledice vplivale na 9787 komercialnih letov, od tega bi 4600 letov zaradi sprememb načrtov leta odpovedanih. Skupno bi bilo v zračnem prometu ustvarjeno 20500 minut zamud.

Vaja omogoča testiranje postopkov mednarodne krizne koordinacije, ki je predvidena v kriznem načrtu pojava vulkanskega pepela za evropsko in severno atlantsko območje, med navigacijskimi službami zračnega prometa, meteorološkimi službami, nacionalnimi regulatorji, letalskimi prevozniki in upravljavci letališč ter drugimi deležniki v letalskem prometu.

18. november 2019

Natančnejše napovedovanje poplavljanj obalnih območij

Koper, 15. 11. 2019. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je za slovenske deležnike projekta I-STORMS v Kopru organizirala nacionalno konferenco. Na konferenci smo predstavili dosežene projekta Integrirane strategije upravljanja z viharji na morju (Integrated Sea sTORm Management Strategies) ter delo ARSO na področju napovedovanja stanja morja in vremena na obali.

Mreža organizacij, ki smo jo vzpostavili preko projekta, bo skrbela za spodbujanje medsebojnega sodelovanja ter izmenjavo podatkov in napovedi meteoroloških situacij – npr. močnejših vetrov, nizkega zračnega pritiska - ki lahko povzročijo poplavljanje obalnih območij.

Nacionalne konference so se udeležili predstavniki obalnih občin, struktur zaščite in reševanja ter organizacij, ki delujejo na obalnem območju. Izrazili so željo po nadaljevanju dialoga in z navdušenjem podprli trenutno delo na področju napovedovanja poplavnih dogodkov na obali.

foto

Pripete datoteke

14. november 2019

Podnebna izhodišča za Podnebni dogovor

V Državnem zboru danes poteka posvet z naslovom Podnebni dogovor. Na prvem panelu posveta, ki obravnava prilagajanje na podnebne spremembe, sodeluje tudi strokovnjakinja Agencija Republike Slovenije za okolje dr. Andreja Sušnik.

Na ARSO redno spremljamo stanje podnebja. Za pomoč pri odločitvah kako se prilagajati podnebnim spremembam pa smo pripravili tudi projekcije podnebja v prihodnosti. Najbolj pomembne spremembe, na katere se bodo morali prilagoditi številni sektorji v Sloveniji so naslednje:

• Temperatura zraka se je v Sloveniji od leta 1961 že dvignila za 2 °C. Rast temperature se bo nadaljevala, kar bo zelo povečalo toplotno obremenitev in vročinski stres v toplem delu leta. Vročinski valovi bodo vedno bolj pogosti in daljši, povečala se bo tudi njihova jakost. Poletno vročino pa bodo spremljale kratkotrajne intenzivne suše.

• Trend zmanjševanja padavin na zahodu, ki smo mu bili priča v zadnjih desetletjih, se bo obrnil in proti koncu stoletja pričakujemo povečanje padavin, predvsem v zimskem času. Manj bo snežnih padavin, kar bo močno povečalo tveganje za poplave v hladi polovici leta. Povečala se bo tudi jakost posameznih padavinskih dogodkov. Zaradi povečanja zimskih padavin se bo napajanje podzemnih voda na vzhodu države celo povečalo, tako da zaloge pitne vode zaradi sprememb podnebja ne bodo ogrožene.

13. november 2019

Meteorološke službe se pripravljajo na novo obdobje v napovedovanju vremena

Predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje so se v okviru priprav na novo obdobje napovedovanja vremena pridružili kolegom iz celotne Evrope in severne Afrike v Darmstadtu v Nemčiji.

Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT) bo uvedla dva meteorološka satelitska sistema nove generacije. Po letu 2021 pripravlja uvedbo sistemov Meteosat tretje generacije in satelitov Polarnega sistema druge generacije.

Nove satelitske meritve bodo povečale količino kakovostnih vremenskih in podnebnih podatkov. Cilj uvedbe so hitrejša in natančnejša opozorila pred ekstremnimi vremenskimi pojavi ter izboljšanje vremenske napovedi do 10 dni vnaprej. Oba satelitska sistema bosta pomembno prispevala k spremljanju našega spreminjajočega se podnebja.

eumetsat

Povezane strani

22. oktober 2019

Usposabljanje za izvajanje presoj vplivov na okolje.

Na Agenciji Republike Slovenje za okolje smo 22. 10. 2018 v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije izvedli usposabljanje za izvajanje presoje vplivov na okolje. Na ta način želimo pomagati vlagateljem, da bi z njihove strani prejeli formalno in vsebinsko popolne vloge ter tako omogočili hitrejše odločitve pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj (OVS).

Nimamo neskončno mnogo virov, zato mora okoljska zakonodaja postavljati omejitve posegom v okolje, ki je okolje nas vseh. Izobraževanje pa je namenjeno pravilnemu razumevanju stanja okolja in večanju odgovornosti, da bi razvoj in uspeh vlagatelja škodoval okolju in drugim.

Na usposabljanju je bil predstavljen postopek pridobivanja OVS in področja, kjer bi z doslednim upoštevanjem ali z izboljšavami olajšali delo vlagateljem, mnenjedajalcem in odločevalcem. Pregledali smo zasnovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije in prostorskih načrtov ter predstavili štiri postopke, ki so ob upoštevanju dejanskega stanja, ob sodelovanju strank v postopku in upoštevanju strokovnih ter pravnih nasvetov, prišli do odločitev, ki so omogočila sprejemljiv vpliv posegov na okolje.

Ob predstavitvah so udeleženci podajali mnenja, predloge in pobude, ki bodo posredovana na pristojno ministrstvo.



foto

18. oktober 2019

Namestitev oznak visokih voda v Domžalah

Agencija Republike Slovenije (ARSO) za okolje je v sodelovanju z Zvezo geografov Slovenije, Občino Domžale in Osnovno šolo Domžale ob Kamniški Bistrici namestila 56. oznako visokih voda.

Učenci petega razreda so v kulturnem programu, ki so ga pripravili s profesoricami Lauro Čepelnik, Mirjano Tušek in Natašo Grom, opozorili, da je človeško življenje odvisno od vode, da pa je ljudje tudi ogromno, ogromno porabimo. Dve njihovi pesmi lahko preberete na fotografijah.

V.D. generalnega direktorja ARSO, mag. Lilijana Kozlovič, je izpostavila odgovornost za skrbno prostorsko načrtovanje, ki mora upoštevati dejstvo, da si bo voda občasno zase vzela prostor, ki ga imamo ljudje za svojega.

Predstavnik občine Jure Košutnik je potrdil, da je potrebno prilagajanje rabe prostora naravno-geografskim značilnostim, torej tudi visokim vodam. Za poplavno varnost občina sodeluje z državnimi institucijami pri umeščanju objektov in opredeljevanju rabe prostora v občini Domžale.

Dr. Peter Frantar (ARSO) je predstavil celotno akcijo postavljanja oznak visokih voda, Mag. Marjan Bat (ARSO) pa je opisal pretoke reke Kamniške Bistrice, ki segajo od 1 kubična metra na sekundo do 366 kubičnih metrov na sekundo.

Jani Jeraj iz Centra za zaščito in reševanje Domžale pa je opisal delo gasilcev ob poplavah.


Z nameščanjem preprostih oznak o višinah rek na objekte sporočamo kakšno moč in dinamiko imajo naše reke. Sodelovanje lokalne skupnosti pri nameščanju pa je lahko začetek vključevanja javnosti v proces odločanja o prihodnji rabi in urejanju prostora.

Akcija poteka od leta 2014. Do sedaj smo v sodelovanju z mnogimi inštitucijami in posamezniki namestili že preko 50 oznak - v povprečju skoraj vsak mesec eno.

Za namestitev tablice na stanovanjski objekt smo vedno pridobili soglasje lastnika objekta. S takim dovoljenjem sami prebivalci poplavno ogroženih območij pomagajo ozaveščati in prevzemati odgovornost v odnosu do voda.

Akcija ima tudi mednarodni značaj. Pri postavitvi oznak na mejnih vodotokih Muri in Sotli smo sodelovali z društvi in mednarodnimi komisijami sosednjih držav ter Podonavja.

foto

15. oktober 2019

Postavitev novih oznak visokih voda v Rogaški Slatini

Od sobote, 12. 10. 2019, javnost o poplavnih območjih vodotokov ozaveščata dve novi oznaki visokih voda.

V okviru V. mednarodne konference društva Vodna agencija z naslovom »Voda za jutri« smo ju v sodelovanju z I. OŠ Rogaška Slatina in lokalno skupnostjo postavili v občini Rogaška Slatina. Prvo smo pritrdili na most čez potok Ločnica v središču mesta, drugo pa na most čez potok Teršnica v naselju Sveti Florijan.

S postavljanjem oznak na mestih do koder se je dvignila gladina rek, obveščamo prebivalce o visokih vodah kot naravnem pojavu, ki se ga bo treba v prihodnje zaradi vpliva podnebnih sprememb vedno bolj zavedati, izobražujemo o poplavnih območjih rek in ojezeritvah kraških polj ter ozaveščamo o dejstvu, da si bo voda bolj ali manj pogosto vzela prostor zase.

vv rogaska

11. oktober 2019

Elektronski obrazec Zahteve za začetek predhodnega postopka

Na voljo je posodobljena elektronska verzija obrazca za začetek predhodnega postopka. Obrazec morajo izpolniti in vložiti stranke, ki za realizacijo načrtovane investicije potrebujejo sklep, ali je zanjo potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Obrazec je v fazi testiranja, zato vabimo uporabnike, da nam posredujete morebitne pripombe oz. predloge za izboljšanje, in sicer na elektronski naslov gp.arso@gov.si, z opisom zadeve: predhodni postopek.

Vlagatelje prosimo, da natančno izpolnite obrazec, saj se tako izognete pozivom k dopolnitvi in izgubi časa pri reševanju vloge. Zaenkrat oddajte obrazec v natisnjeni obliki in podpisani.

Če bi potrebovali dodatno pomoč pri izpolnjevanju, se lahko po telefonu (01 / 478 45 16) obrnete na Sektor za presojo vplivov na okolje, ki vodi predhodni postopek.

V načrtu imamo vzpostavitev sistema za vlaganje vlog z digitalnim potrdilom in podpisom, ki jih potrebuje več vlagateljev. V tem primeru smo pripravili še excelovo vlogo, ob kateri nam lahko pomagate, da bo ob prehodu na popolno digitalizacijo imela kar največjo uporabnost.

Povezane strani

11. oktober 2019

Priporočila za bolj kakovostne vloge na področju dovoljenj, soglasij in vpisov v evidence

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje smo zaradi optimizacije upravnih postopkov izvedli postopkovni in vsebinski pregled reševanja vlog na področju:

- Izdaje okoljevarstvenega dovoljenja in odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega (t.i. IED naprava),
- Izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za t.i. obrat SEVESO in odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja,
- Izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za t.i. »skupni OVD« za področja odpadkov, voda, zraka in hrupa,
- Izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave glede emisij v vode po 82. členu Zakona o varstvu okolja,
- Postopka izdaje potrdila za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov,
- Predhodnega postopka in
- Okoljevarstvenega soglasja.

Istočasno pa smo za pomoč vlagateljem v teh postopkih opisali tudi:
- kaj mora vsebovati vloga,
- najpogostejše formalne in vsebinske pomanjkljivosti vlog ter
- priporočila vlagateljem.

Podrobnejše opise posameznih postopkov najdete v prilogah.

7. oktober 2019

Vrtina P19 očiščena

Agencija Republike Slovenije za okolje je 4. 10. 2019 v Dolu pri Hrastovljah izvedla t. i. aktivacijo oziroma čiščenje vrtine P-19. V vrtini je bilo julija 2019 zaznano onesnaženje s kurilnim oljem, katerega povzročitelj ni poznan.

Aktivacija je potekala s komprimiranim zrakom. Zaradi slabih dotokov podzemne vode v vrtino in nizke prepustnosti apnencev je bilo med čiščenjem potrebno dodajanje vode. V vrtini smo prebili čep, iz nje odstranili sediment ter oprali stene.

Pri izvajanju čiščenja je vonjalo po kurilnem olju, saj je zrak, ki smo ga dovajali preko visokotlačne cevi, na dnu sapnice dvigoval vodo skozi ustje vrtine. Iztekajoča voda organoleptično ni bila onesnažena. Večje količine kurilnega olja v vrtini nismo zaznali.

Najverjetneje je vrtina pod vplivom starega bremena s kurilnim oljem, ki se nahaja nekje v bližini objekta.

Vrtina je sedaj čista in bo omogočala reprezentativno vzorčenje podzemne vode.

foto

Pripete datoteke

4. oktober 2019

Zgodnje opozarjanje na vremensko pogojene nevarnosti v jugovzhodni Evropi

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) je 3. in 4. oktobra potekal sestanek svetovalne skupine za podatkovno politiko v okviru projekta »Vzpostavitev sistema za zgodnje opozarjanje na mnogotere vremensko pogojene nevarnosti v jugovzhodni Evropi«.

Glavni cilj srečanja je bil doseči dogovor, ki bi omogočil izmenjavo vseh razpoložljivih meteoroloških in hidroloških podatkov med 18 državami v regiji za zgodnje opozarjanj pred vremenskimi in vodnimi ujmami. Osnutek dogovora, pripravljen v Ljubljani, bodo predvidoma podpisali predstavniki vseh držav v regiji na srečanju direktorjev državnih meteoroloških in hidroloških služb jugovzhodne Evrope, v začetku novembra v Tel-Avivu.

Projekt financira Svetovna banka, izvaja ga Svetovna meteorološka organizacija skupaj z nekaterimi državnimi meteorološkimi službami, med katerimi je Slovenska.

Sestanka so se udeležili člani svetovalne skupine: direktorji državnih meteoroloških in hidroloških služb iz Avstrije, Cipra, Grčije, Hrvaške, Madžarske, Turčije in Slovenije ter predstavniki Svetovne meteorološke organizacije (WMO), Evropskega centra za srednjeročne napovedi vremena ter dveh evropskih meteoroloških gospodarskih združenj – EUMETNET in ECOMET.

foto

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Novice
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO